Na pobudo Sveta Evrope v Strasbourgu od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezikov. Dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in spodbujamo učenje jezikov. Obeležili smo ga tudi na SEPŠ – u.
Profesorji in profesorice slovenščine, italijanščine, angleščine in nemščine v sodelovanju s prof. Štembergerjem smo letos pripravili japonski zen vrt, ki smo ga okrasili s haikuji v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku.
Haiku je japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.
Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačite čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede, do takšne dopolnitve.
Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Ta beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje, na primer, nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.
Na šoli smo haikujem dali popolno svobodo, omejili smo jih zgolj s številom zlogov. Haikuje vizualno dopolnjuje tip japonskega vrta, kjer je z minimalnimi sredstvi dosežen maksimalen miselni učinek.
Katarina Furlan, prof.